COVID-19 koronavirus

Možnosti po sedaj veljavnih predpisih (upoštevajoč drugi interventni zakon z dne 11.4.2020)

1. NADOMESTILA, KI JIH KRIJE DRŽAVA 

Dne 11.4.2020 je v veljavo stopil Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Čistopis zakona je dostopen na tej povezavi. V nadaljevanju so predstavljene nekatere osnovne rešitve. 

Čakanje na delo doma in delavci, ki zaradi višje sile ne morejo na delo  

Država bo v celoti krila znesek nadomestila za delavce, ki čakajo na domu in za delavce, ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas. Prav tako bo prevzela stroške  socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja. 

Izplačano nadomestilo plače s strani Republike Slovenije se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Do pomoči bodo upravičeni tisti delodajalci, ki začasno delavcem ne morejo zagotavljati dela in jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. 

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. 

Dodatno nagrajevanje delavcev, ki sedaj delajo v težjih razmerah 

Vsak zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjen zaradi obvladovanja epidemije COVID-19, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19, ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. 

Pri delodajalcu v zasebnem sektorju o višini dodatka odloči organ, pristojen za določanje plače, ki bo moral upoštevati stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma prekomerno obremenjenost zaposlenega. Sredstva za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v zasebnem sektorju zagotovi delodajalec iz sredstev oprostitve plačila prispevka za pokojninsko zavarovanje. 

Prispevki zaposlenih v gospodarstvu, ki ostajajo na delu in krizni dodatek 

Delodajalci bodo oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju za tiste zaposlene, ki delajo. Te prispevke bo v celoti pokrila država.  

Delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Samozaposleni in kmetje 

Samozaposleni in kmetje, ki bodo preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije predložiti izjavo, da zaradi epidemije COVID-19 ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, bodo za mesec marec prejeli 350 evrov, če bodo dokazali upad dohodka v primerjavi s februarjem 2020 za vsaj 25 odstotkov, za april in maj pa po 700 evrov, če bodo dokazali upad dohodka za vsaj 50 odstotkov.

Država bo krila tudi vse prispevke za socialna zavarovanja.  

Nadomestila za bolniške odsotnosti 

Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica in ne bodo več bremenile delodajalca. 


2. MOŽNOSTI DELODAJALCA GLEDE UREJANJA DELOVNIH RAZMERIJ 

Sporazum med delodajalcem in delavcem

  • Izredni neplačan dopust 
  1.  
  2. Zakon o delovnih razmerjih te oblike odsotnosti ne ureja. Izredni neplačan dopust urejajo kolektivne pogodbe, zato je potrebno upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Delavec v primeru izrednega neplačanega dopusta ostane v delovnem razmerju in je vključen v obvezna socialna zavarovanja, kar pomeni, da mora delodajalec zanj plačevati prispevke. Lahko pa se delodajalec z delavcem dogovori, da prispevki bremenijo delavca. 
  3.  
  • Izraba letnega dopusta 
  1.  
  2. Delodajalec izrabe letnega dopusta ne sme odrediti enostransko. Delavec se more s takim ukrepom strinjati. Delodajalec za čas izrabe letnega dopusta krije 100 % nadomestilo plače. 
  3.  
  4. Pri odločanju o času izrabe letnega dopusta mora delodajalec upoštevati okoliščine, ki so določene v 163. členu ZDR-1. Te okoliščine so: potrebne delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. 
  5.  
  6. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 20.3.2020 na vprašanje, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so izpolnjeni razlogi za odreditev začasnega čakanja na delo oziroma odrejene karantene, odgovorilo, “da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.” 
  7.  
  • Znižanje plačila za delo 
  1.  

Delavec in delodajalec se o znižanju plačila za delo dogovorita sporazumno z aneksom k pogodbi o zaposlitvi. Ukrep znižanja plačila za delo je lahko začasne ali trajne narave. Pri določanju višine plačila za delo mora delodajalec upoštevati minimalno plačilo za delo, določeno z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca

Enostranski ukrepi delodajalca

  • Čakanje na delo doma zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela 
  1.  
  2. Delodajalec lahko z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, če delavcu ne more zagotavljati dela. Pisna napotitev se lahko pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
  3.  
  4. Delavec ima pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Plačilo nadomestila ne bremeni delodajalca. 
  5.  

Država bo skladno z  Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je stopil v veljavo dne 11.4.2020 v celoti krila znesek nadomestila za delavce, ki čakajo na domu, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas. Prav tako bo prevzela stroške  socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja. 

Izplačano nadomestilo plače s strani Republike Slovenije se bp povrnilo v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Do pomoči bodo upravičeni tisti delodajalci, ki začasno delavcem ne morejo zagotavljati dela in jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. 

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. 

  1. V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo. 
  2.  
  3. Sprememba kraja dela (delo na domu) oz. drugega dela 
  4.  
  5. Delodajalec lahko delavcu enostransko zaradi izrednih okoliščin odredi delo na domu ali mu odredi opravljanje drugega dela, dokler trajajo izredne okoliščine (169. člen ZDR-1). Delavec je upravičen do 100 % plačila za delo, ki bremeni delodajalca. 
  6.  
  7. O nameravanem organiziranju dela na domu je delodajalec dolžan, pred začetkom dela delavca, delodajalec obvestiti inšpekcijo za delo (četrti odstavek 68. člena ZDR-1). Delodajalec je skladno z ZDR-1 in Zakonom o varnosti in zdravju pri delu dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu.
  8.  
  9. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v dokumentu Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela, pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela, z dne 5.3.2020 opozorilo še na nekaj pomembnih vidikov dela na domu. 
  10.  
  • Kolektivni dopust 
  1.  
  2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 20.3.2020  zapisalo: “Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.”
  3.  
  • Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga posameznim delavcem
  1.  
  2. Odpovedni razlog: Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga skladno z 89. členom ZDR-1, zaradi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Razlog za odpoved pogodbe mora biti utemeljen in ne sme biti navidezen. Če je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi navidezen, bo odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. 
  3.  

Odpovedni rok: Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku. Zakonski minimalni odpovedni rok po 94. členu ZDR-1 je:

  • do enega leta zaposlitve pri delodajalcu 15 dni,
  • od enega do dveh let zaposlitve pri delodajalcu 30 dni.
  • Nad dve leti zaposlitve pri delodajalcu odpovedni rok v trajanju 30 dni narašča za vsako izpolnjeno leto zaposlitve pri delodajalcu za dva dni, največ pa do 60 dni.
  • Nad 25 let zaposlitve pri delodajalcu je odpovedni rok 80 dni, če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen odpovedni rok, vendar ne krajši kot 60 dni.
  1.  
  2. Za dobo zaposlitve pri delodajalcu se šteje tudi doba zaposlitve pri njegovih pravnih prednikih. 
  3.  
  4. Zakon o delovnih razmerjih v 96. členu delavcu in delodajalcu tudi omogoča, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka. Tak dogovor pa mora biti v pisni obliki. 
  5.  
  6. Odpravnina: Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je dolžan izplačati delavcu odpravnino skladno z 81. členom ZDR-1. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
  7.  
  8. Delavcu pripada odpravnina v višini:
  • 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
  • 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
  • 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
  1.  
  2. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove in mora biti izplačana ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. 
  3.  
  • Odpoved pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov 
  1.  
  2. Pogoji in program razreševanja presežnih delavcev: V 98. členu in nadaljnjih členih ZDR–1 so določene predpostavke in kriteriji, ki pridejo v poštev, kadar delodajalec ugotovi, da zaradi poslovnih razlogov za delo ne bo potreboval večjega števila delavcev v obdobju 30 dni, in sicer večje število delavcev predstavlja:
  • najmanj 10 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 20 in manj kot 100 delavcev,
  • najmanj 10 % delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje najmanj 100, vendar ne več kot 300 delavcev,
  • najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 300 ali več delavcev.
  1.  
  2. V navedenih primerih je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev (101. člen ZDR–1), ki mora biti finančno ovrednoten in mora vsebovati:
  • razloge za prenehanje potreb po delu delavcev,
  • ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji,
  • seznam presežnih delavcev,
  • ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe
  1.  
  2. Kriteriji za določitev presežnih delavcev so primeroma določeni v 102. členu ZDR-1. 
  3.  
  4. Dodatne obveznosti delodajalca: V 99. členu ZDR–1 je določena obveznost delodajalca, da mora o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, številu in kategorijah vseh zaposlenih delavcev, o predvidenih kriterijih presežnih delavcev, o predvidenem roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, ter o kriterijih za določitev presežnih delavcev pisno čim prej obvestiti sindikate pri delodajalcu. Predhodno pa se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu z namenom, da doseže sporazum glede kriterijev za določitev presežnih delavcev.
  5.  
  6. Delodajalec mora o postopku odpovedi pogodbe večjemu številu delavcev pisno obveščati zavod za zaposlovanje (100. člen ZDR–1). Poleg tega je delodajalec dolžan obravnavati in upoštevati tudi morebitne predloge zavoda za zaposlovanje (glejte 103. člen ZDR–1).
  7.  
  • Odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe
  1.  
  2. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji upoštevajoč pogoje iz 91. člena ZDR-1. 
  3.  
  • Odrejena karantena z odločbo ministrstva  
  1.  
  2. Po Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) ima delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela na domu. Delodajalec povračilo lahko uveljavlja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti. 
  3.  
  4. Če delodajalec delo delavca lahko organizira na domu, delavcu pripada 100 % plačilo za delo, ki v celoti bremeni delodajalca. 
  5.  
  • Izredna odsotnost z dela (npr. zaradi varstva mladoletnih otrok)
  1.  
  2. V primeru, ko delavec zaradi varstva otrok, zaradi začasnega zaprtja šol in vrtec, ne more opravljati dela, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile. V vsaki posamični konkretni situaciji pa treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile.
  3.  
  4. Delavci so na podlagi 6. odstavka 137. člena ZDR-1 upravičeni do polovice plače, do katere bi bili upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70% minimalne plače. 
  5.  
  6. Država bo skladno z  Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je stopil v veljavo dne 11.4.2020 v celoti krila znesek za delavce, ki so odsotni zaradi razlogov višje sile, to je 80 odstotkov delavčeve plače v preteklem mesecu za poln delovni čas. Prav tako bo prevzela stroške  socialnih prispevkov od 13. marca do 31. maja. 
  7.  
  8. Izplačano nadomestilo plače s strani Republike Slovenije pa se povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
  9.  
  • Oboleli delavec 
  1.  
  2. Nadomestila za vse bolniške odsotnosti v času epidemije od prvega dne dalje bo namesto delodajalcev prevzela zdravstvena zavarovalnica in ne bodo več bremenile delodajalca skladno z  Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).